Ja, res je – vzelo mi je kar nekaj časa, da sem spravila skupaj drugi portret v seriji Mične Cvetične, tokrat o Andreji Žolger. Kaj čem, ni vsak za vse… nekateri znajo peči potice, jaz pa pišem bloge v ritmu, kot da bi jih narekoval lunin mrk. Ampak hej – pomembno je, da so, ne kdaj so. 😁
Tokrat vam predstavljam Andrejo Žolger. Andrejo sem spoznala v Mladinski knjigi, kjer skrbi za merchendising (po domače – za to, da trgovine izgledajo lepo in da v njih stoji ravno tisto, kar si ti želiš, da bi tam stalo). To je bil tudi trenutek, ko so se v Mladinski knjigi odločili, da v prodajo vzamejo moje voščilnice. Že na samem začetku je v mojih motivih videla potencial in ko je obnavljala poslovalnico MK v Kopru, so me najeli, da naredim poslikavo knjižnega kotička (spodaj na sliki). Itak, da je izpadlo noro lepo!
Od takrat naprej je Andreja poskrbela, da so bile poslovalnice vedno založene z mojimi motivi – tako da, če ste jih kdaj ujeli na policah, lahko zahvalno pismo pošljete njej.
Ampak Andreja mi ni všeč samo kot top shit merchendising mojstrica. Ona je zame predvsem ena od tistih žensk, ki jih imam neskončno rada – prava doerka. Kar si zamisli, to spelje. Brez cincanja, brez “bom enkrat” – točno ve, kaj hoče, in gre po to. Močne ženske, ki se znajo smejati in istočasno premikati gore, so moje najljubše vrste ljudi.
Slikarsko druženje in ustvarjalni trenutki
Sva se pa tudi slikarsko povezali – Andreja je bila pri meni na likovnih delavnicah, kjer sva skupaj slikali cvetje. Mislim, da je tudi ona tam res uživala (čeprav ni šlo brez mojih “samo še malo popravi tu” komentarjev, haha).
Ko izložba postane praznik za oči
Letos pa je naredila še en BOOM! Ko je izšla nova kolekcija Mične Cvetične, namenjena za trgovine, papirnice in vsa lepa mesta, je skupaj z ekipo Mladinske knjige poskrbela, da smo na Čopovi ulici v centru Ljubljane postavili izložbo, ki je bila prava mala cvetlična eksplozija. In to ni bila samo izložba – to je bil mali praznik za oči. Za to sem ji neizmerno hvaležna.
Na koncu moram reči, da sem neizmerno srečna in hvaležna, da jo poznam. V življenju nikoli ne hodimo sami – tisti, ki pravijo, da hodijo sami, se lažejo. Jaz sem vesela, da lahko svojo pot vsake toliko časa prehodim tudi z Andrejo. 🌸
Andreja, hvala ti. Za vse rože, izložbe, voščilnice, knjižne kotičke in predvsem za prijateljstvo. 💛
Dodaj odgovor