Na povabilo umetnostnega kritika Calogera Cordara sem v začetku septembra spakirala slike, skočila na vlak in se odpeljala v Benetke.
V Benetke je vedno lepo iti – tudi brez posebnega razloga. Dobro vino, dobra hrana in sprehod med živo umetnostjo… no, jaz pa sem tokrat imela razlog več.
V prvem tednu septembra sem namreč razstavljala svoja dela v Palazzo Pisani Revedin, v sklopu Beneškega bienala. Bila je lepa izkušnja in še lepša razstava – vesela sem, da sem bila lahko del tega dogajanja.
Razstavila sem tri dela, reproducirana na platno, ki sem jih dodatno ročno oplemenitila z zlatimi poslikavami.
- Prva izbira je bila ilustracija Ribnik – moja najljubša, ker najbolje opisuje dogajanje v moji glavi in moje splošno razpoloženje. Brez nje res ni šlo.
- Poleg tega sem iz serije Lullaby for Lili izbrala še Gore in Metulja.
Prav ilustracija Metulj pa je tudi krasila naslovnico mednarodne revije ArteComunica, v kateri je objavljena predstavitev mojega dela in mene kot umetnice. Na to sem res ponosna – lep občutek je videti svoje delo v takšnem kontekstu.
Vsa tri dela bodo kmalu na voljo tudi v spletni trgovini – takoj, ko se vrnejo iz Italije.
Seveda pa obisk Benetk ni minil brez kulinaričnih presežkov: dobra paštica, morski sadeži, tiramisu, pa še kakšen cannolo in kava na vsakem vogalu. Da o sladoledu niti ne govorim.
Včasih se mi zdi, da grem v Italijo samo zato, da se fino najem – slike so potem samo prijeten izgovor za pot. 😛
Dodaj odgovor